Znano je dejstvo, da je visok krvni tlak nevaren. Povzroča bolezni srca, privede lahko do možganske kapi, nevaren pa je tudi za ledvice. Kako pa je z nizkim krvnim tlakom? Nizek krvni tlak, znan tudi kot hipotenzija, načeloma ni tako nevaren, vseeno pa prinaša nevšečnosti, kot sta vrtoglavica in omedlevica.
V članku smo za vas povzeli, kaj krvni tlak sploh je, kateri so simptomi in vzroki hipotenzije, na koncu pa smo pripravili še nekaj napotkov, kako se soočati s prenizkim krvnim tlakom.
Kaj je krvni tlak?
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil, arterij, po kateri se kri pretaka. Govorimo lahko o dveh vrstah tlaka: o sistoličnem in diastoličnem tlaku. Sistolični tlak je najvišji tlak v žili ob utripu srca (med črpanjem krvi), diastoličen pa je najnižji krvni tlak v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva. Krvni tlak merimo v milimetrih živega srebra (mmHg). Najprej je naveden zgornji krvni tlak (sistoličen), sledi spodnji (diastoličen).
Normalna vrednost krvnega tlaka pri odraslih osebah znaša 120/80 mmHg, kar pomeni, da zgornji tlak meri 120 mmHg, spodnji pa 80 mmHg. Kadar govorimo, da imamo nizek krvni tlak, so vrednosti okrog 90/60 mmHg. Do nizkega krvnega tlaka pride, ker telo ne more vrniti tlaka v normalno stanje oziroma tega ne more storiti dovolj hitro.
Nekateri imajo ves čas nizek krvni tlak, česar brez merjenja niti ne opazijo, prav tako nimajo posebnih simptomov. Drugi pa imajo nizek tlak zaradi ostalih dejavnikov v telesu oziroma vpliva različnih zdravstvenih stanj.
Simptomi nizkega krvnega tlaka
Različna stanja in situacije lahko vplivajo na nastanek nizkega krvnega tlaka. Do tega lahko pride v nosečnosti ali pa tudi samo, če prehitro vstanete. Včasih pa je nizek krvni tlak znak resnejših zapletov, do katerih pride, če temu pravočasno ne namenimo zadostne pozornosti. Ključno torej je, da ste na to pozorni in ob morebitnem opažanju, da se soočate z nizkim krvnim tlakom, obiščete zdravnika.
Simptomi nizkega krvnega tlaka so naslednji:
- omotičnost,
- omedlevica,
- dehidracija,
- pomanjkanje koncentracije,
- zamegljen vid,
- slabost,
- hladna in bleda koža,
- hitro in plitvo dihanje,
- utrujenost,
- depresija.
Nujno je, da ste pozorni na zgoraj omenjene znake, saj prenizek krvni tlak lahko privede do resnejših zdravstvenih zapletov. Lahko je tudi pokazatelj srčnih, endokrinih ali nevroloških bolezni. S krvjo možgani in drugi vitalni organi dobijo potrebna hranila – zaradi nizkega tlaku je oskrba s hranili šibka oziroma nezadostna, kar v skrajnih primerih pripelje do šoka in ogroža življenje samo.
Vzroki nizkega krvnega tlaka
Če opažate, da imate nizek krvni tlak, obiščite zdravnika: ta bo opravil preiskave in poiskal razlog ter morebitne rešitve za nastalo situacijo.
Nizek krvni tlak je lahko tudi posledica stanj, kot so:
- Dolgotrajen počitek v postelji – pride do zmanjšane cirkulacije krvi zaradi pomanjkanja gibanja.
- Težave s srcem – onemogočen je zadosten pretok krvi, tempo pretoka je upočasnjen.
- Endokrine težave – do nizkega tlaku pride zaradi premalo aktivne ščitnice oziroma težav z njo.
- Nosečnost – krvni tlak v nosečnosti pade, sploh v prvih 24 tednih.
- Vpliv travme, dehidracije ali notranje krvavitve – v tem primeru se zmanjša volumen krvi, kar privede do nižjega tlaka.
- Vpliv določenih zdravil – zdravila za zdravljenje hipertenzije, bolezni srca, Parkinsonove bolezni, depresije in erektilne disfunkcije znižujejo krvni tlak.
- Prehrana – vaše prehranjevalne navade lahko vplivajo tudi na znižanje krvnega tlaka. Paziti morate na zadosten vnos vitamina B12 in folne kisline. Pomanjkanje le-teh vodi v anemijo.
- Hude okužbe – primer tega je septični šok, do katerega pride, ko bakterije vstopijo v krvni obtok.
- Hude alergijske reakcije – te lahko povzročijo težave z dihanjem in posledično padec krvnega tlaka.
- Posturalna hipotenzija – ko hitro vstanete iz sedečega ali ležečega položaja.
- Nevralna hipotenzija – do tega pride, če predolgo stojite.
Življenje z nizkim krvnim tlakom
Življenje z nizkim krvnim tlakom zna biti oteženo, vsekakor pa se nevšečnosti da tudi lajšati. Pri tem vam lahko pomagajo zdravila, zato je nujno, da obiščete osebnega zdravnika in se z njim pogovorite o težavah. Veliko lahko naredite tudi sami, in sicer s spremembo življenjskega sloga, ki v veliki meri vpliva na življenje s kronično nizkim krvnim tlakom.
Navajamo nekaj predlogov:
- Pijte več vode. Voda je vir življenja in ozaveščanje o pomenu pitja vode je že nekaj let prisotno na vseh področjih našega življenja. Prav to lahko prepreči neželeno dehidracijo telesa.
- Izogibajte se alkoholu. Alkohol neugodno vpliva na posameznika na različnih ravneh, prav tako vpliva na dehidriranost telesa ter delovanje zdravil, ki jih morda jemljete.
- Upočasnite se. Vzemite si dovolj časa zase in svoje aktivnosti. Ko vstajate, to naredite počasi, ne hitite. Priporočamo, da če dlje časa ležite, sprva sedete na posteljo, pomigate s stopali in počasi premaknete noge. To bo sprožilo hitrejšo cirkulacijo krvi v telesu in preprečilo morebitno omotico.
V članku smo navedli nekaj napotkov, s katerimi si lahko pomagate v primeru prenizkega krvnega tlaka. Če vam zadostna količina popite vode in izboljšan življenjski slog ne pomagata pri preprečevanju neželenega stanja, se posvetujte z osebnim zdravnikom. Tako boste preprečili zaplete, ki bi lahko nastali kot posledica nizkega krvnega tlaka.
