Oslovski kašelj je endemična bolezen, ki najpogosteje prizadene majhne otroke. Prenos s človeka na človeka je kapljičen, najvišje incidence pa so pri dojenčkih in otrocih. Bolezen se zadnje čase vse pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih in odraslih.
Gre za bolezen z dolgotrajnim potekom – traja od šest do deset tednov, lahko tudi dlje. Bolnik je najbolj kužen od pričetka kataralnih znakov, kamor sodijo nahod, solzenje, nekoliko povišana temperatura, občasno se pojavlja kašelj. Diagnoza oslovskega kašlja se postavi na osnovi klinične slike, epidemioloških podatkov ter laboratorijskih preiskav.
Pripravili smo seznam najpogostejših vprašanj in odgovorov, povezanih z oslovskim kašljem.
1. Kaj povzroča oslovski kašelj?
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Nahaja se v ustih, nosu in žrelu.
2. Kako se oslovski kašelj širi?
Širi se preko v zraku lebdečih izkašljanih ali izkihanih kapljic in preko stika s kontaminiranim posteljnim perilom ali oblačili.
3. Kako dolga je inkubacijska doba pri oslovskem kašlju?
Inkubacijska doba pri oslovskem kašlju običajno znaša od 5 do 21 dni (povprečno od 7 do 10 dni). Toliko časa torej traja, da se pri okuženi osebi pojavijo prvi znaki bolezni.
4. Kateri so simptomi oslovskega kašlja?
V zgodnjem obdobju bolezni so simptomi izcedek iz nosu, trdovraten kašelj, včasih nizka vročina. Po enem tednu ali po štirinajstih dnevih se pojavijo krčeviti, hudi napadi kašlja. Vsakemu zagonu kašlja sledi piskajoč, visok zvok, ko bolnik vdihne zrak skozi oteklo grlo.
Pri otrocih do dveh mesecev starosti lahko pride do prekinitve dihanja oziroma apneje. V tem primeru lahko dojenčku zaradi pomanjkanja kisika pomodrijo ustnice. Po kašlju včasih sledi bruhanje.
5. Kako resna bolezen je oslovski kašelj?
Oslovski kašelj ali pertussis je izjemno nalezljiva okužba dihal. Velja za eno od najhujših kužnih bolezni pri otrocih. Če se oslovskega kašlja ne zdravi, lahko pride do okvare pljuč in ponavljajočih se bronhialnih okužb. Pri dojenčkih lahko pride tudi do možganske okvare in celo do smrti.
6. Kako najhitreje izveste, ali je vaš otrok zbolel za oslovskim kašljem?
Diagnoza oslovskega kašlja se navadno postavi na podlagi značilne anamneze in pregleda telesa. Prav tako se lahko opravi laboratorijski test, ki vključuje odvzem vzorca iz zadnjega dela grla – skozi nos.
7. Ali obstaja zdravilo za zdravljenje oslovskega kašlja?
Pri zdravljenju oslovskega kašlja so potrebni antibiotiki.
8. Kakšne so možnosti zapletov zaradi oslovskega kašlja?
Pri mlajših bolnikih je možnost zapletov večja kot pri starejših. Eden od najpogostejših zapletov je sekundarna bakterijska okužba. Ta je vzrok za večino smrti, povezanih s kašljem. Pljučnica se pojavi pri enem od dvajset primerov, odstotek pa je višji pri dojenčkih, mlajših od pol leta.
Pri dojenčkih je večja verjetnost nevroloških zapletov, kot so otekanje možganov in krči – najverjetneje zaradi zmanjšane oskrbe možganov s kisikom. Drugi, manjši zapleti, vključujejo ušesne okužbe, izgubo apetita in dehidracijo. Pri odraslih se lahko pojavi pljučnica, možen je tudi zlom reber zaradi kašlja. Lahko pride tudi do izgube zavesti.
9. Kako dolgo je oseba, ki je zbolela za oslovskim kašljem, kužna?
Osebe, obolele za oslovskim kašljem, so najbolj kužne med kataralnim obdobjem in v prvih dveh tednih po začetku kašlja – približno 21 dni.
10. Ali se z oslovskim kašljem lahko okužite večkrat?
Ponovna okužba z oslovskim kašljem je redka, vendar mogoča. Prične se lahko kot vztrajni kašelj in ne kot tipičen oslovski kašelj.
11. Kako lahko najučinkoviteje preprečujemo oslovski kašelj?
Najučinkovitejši način za preprečevanje bolezni oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža precepljenosti družbe. Pri nas je cepljenje proti tej bolezni vključeno v obvezni program cepljenja, ki poteka pri treh mesecih starosti.
