3 pogoste kolesarske poškodbe

12
Kolesarske poškodbe

Kolesarjenje je zagotovo ena od najbolj priljubljenih oblik športa. Tovrstna rekreacija je primerna za vse generacije. Tega se v veliki meri zavedajo tudi proizvajalci športne opreme, zato na trg ves čas vpeljujejo novo kolesarsko opremo, ki je primerna tudi za bolj mrzla obdobja v letu. Na žalost pa se ravno v tem obdobju kolesarjem pripeti največ nezgod, pa četudi so odlično opremljeni.

V današnjem prispevku vas bomo opozorili na tri pogoste kolesarske poškodbe, ki pestijo številne kolesarje. V resnici pa niso nujno povezane z vremenskimi vplivi. Obenem vam bomo zaupali tudi, kako se jim lahko v največji meri izognete.

Vrste kolesarskih poškodb

Kolesarske poškodbe v grobem delimo na travmatske in na poškodbe zaradi pretiranosti ali nepravilne tehnike kolesarjenja:

  1. Travmatske poškodbe so posledice padcev in v nezgod v prometu. Mednje sodijo različne odrgnine, zlomi ter poškodbe glave.
  2. Druga oblika poškodb pa je najpogosteje posledica nepravilno nastavljenega kolesa ali pomanjkljiva telesna pripravljenost kolesarja. Sem sodijo poškodbe hrbtenice, rok in dlani, kolen ter tudi poškodba zadnjice.

1. Bolečine v kolenu

Na prvi pogled bi morda mislili, da kolesarjenje ne obremenjuje kolen, ker se pri njem noge ne dotikajo tal. Kljub temu pa lahko ponavljajoči se gibi pri pedaliranju privedejo do številnih poškodb, povezanih s koleni. Vzrok bolečine pri tem pa ni novonastalo vnetje, ampak degenerativne spremembe sklepa zaradi dolgotrajne obrabe.

Težave s koleni se najpogosteje pojavijo pri kolesarjih, ki pedalirajo premočno oziroma pretrdo. Lahko pa se pojavijo tudi pri tistih, ki pretiravajo z dolžino poti, ne da bi se pred tem primerno pripravili.

Najpogostejši vzrok za bolečine v kolenu je t. i. patelofemoralni bolečinski sindrom. Kolesar bolečino čuti predvsem v sprednjem delu kolena, okrog njega in pod pogačico. Bolečina postaja še močnejša takrat, ko kolesar sedi na kolesu s pokrčenimi koleni ali ko hodi navkreber ali navzdol. Vse to lahko pripelje celo do mikropoškodb sklepnih hrustancev na obeh kosteh. Posledica tega sta vnetje in bolečina.

Do patelofemoralnega sindroma najpogosteje pride zaradi preobremenitve, nepravilne višine sedeža na kolesu, nepravilnega položaja nog ter šibkosti ali neenakomerne moči stegenskih mišic.

Priporočamo vam, da pri omenjeni vrsti bolečine nujno poskrbite za primerno dozo počitka, hlajenja in protivnetne analgetike. Odlične so tudi vaje za krepitev mišic stegna, ki bodo v veliki meri poskrbele za stabilizacijo gibljivosti pogačice.

2. Bolečine v vratu

Pri ljudeh, ki se intenzivno ukvarjajo s kolesarjenjem, se zelo pogosto pojavijo tudi bolečine v vratu. Te nastanejo kot posledica prisilne drže, ki se v praksi kaže kot konstanten pogled naprej. Vrat je pri tem usločen nazaj, glava pa posledično zleze preveč skupaj. Pri takšnem položaju so mišice vratu stalno napete, obenem se poveča še obremenitev sklepov vratne hrbtenice.

3. Bolečine v dlaneh

Zagotovo ste že kdaj slišali, kako vam je oseba, ki nadvse rada kolesari, potarnala, da jo bolijo dlani. To ni nič nenavadnega, saj je to prav tako ena od najpogostejših vrst bolečin oziroma poškodb kolesarjenja. Če je kolesarjenje predolgo, se lahko zaradi pritiska na živec v zapestju pojavijo bolečine v dlaneh, prav tako tudi otrdelost, mravljinčenje in šibkost zadnjih dveh prstov ter zunanjega dela dlani.

Kolesar to lahko najlaže odpravi tako, da svoje kolo ustrezno prilagodi: najde ustrezno višino krmila, prilagodi višino sedeža in položaj rok na krmilu. Pomaga si lahko tudi z obloženimi ročkami krmila ter z odebeljenimi kolesarskimi rokavicami. Prav tako je dobro, če med vožnjo večkrat zamenja položaj rok na krmilu. S tem se namreč zelo razbremeni pritisk na živec. Komolce naj ima med vožnjo pokrčene.

Našteli smo vam tri najpogostejše kolesarske poškodbe. Obenem smo vam navedli, kako ravnati, da se težave primerno odpravijo. Če omenjeni nasveti nikakor ne bodo zadostovali, je vsekakor potreben natančnejši pregled pri zdravniku specialistu. Vzrok se lahko nahaja tudi drugje.