Nekateri pogosto uporabljajo izraz napihnjenost, ko jedo preveč ali pa jim ni všeč njihov videz trebuha. Vendar pa je pravi pomen napihnjenosti nekoliko drugačen. Gre za stanje, ko v trebuhu občutimo utesnjenost in neudobnost, običajno kot posledico plinov.
Razlogi za napihnjenost so zelo različni in so pogosto kronične narave, zato jih je potrebno ustrezno obravnavati, da bi lahko izboljšali zdravo prebavo in počutje. Če simptomi napihnjenosti kljub spremembam ne izzvenijo, v primeru hujših težav nikar ne odlašajte z obiskom pri svojem zdravniku.
1. Napihnjenost zaradi zaprtja
Pogosto se napihnjenost pojavi kot neposredna posledica zaprtja, katerega se mnogi sploh ne zavedajo dobro. Pomembno je vedeti, da se zaprtje lahko pojavi kljub rednemu odvajanju blata, v situacijah ko se črevo popolnoma ne izprazni. Prvi znaki, da je temu tako, so, da čutite potrebo po napenjanju med krčenjem črevesja, da imate občutek, da je vaše blato trdo kot skala in občutek nepopolne izpraznitve črevesja.
2. Napihnjenost zaradi sindroma razdražljivega črevesja (IBS)
Sindrom razdražljivega črevesja lahko povzroči številne moteče simptome, med katerimi so zaprtje, driska in plini, kar lahko pripelje tudi do razvoja napihnjenosti. Prav tako je znano, da zdravljenje IBS v nekaterih primerih povzroča napihnjenost kot stranski učinek, medtem ko splošna občutljivost črevesja, ki jo opazimo pri IBS, pogosto vodi v napihnjenost kot odziv na nekatere sprožilce, povezane s prehrano.
3. Napihnjenost zaradi gastropareze
Gastropareza je motnja, pri kateri se želodec ne more popolnoma izprazniti. Pogosto je to posledica poškodbe vagusnega živca, ki je odgovoren za usklajeno delovanje mišic želodca, zaradi česar le-te ne morejo pravilno delovati in se krčiti. Podobno kot pri zaprtosti je tudi v tem primeru onemogočeno ustrezno prehajanje blata skozi črevo, kar povzroči napihnjenost.
4. Napihnjenost zaradi prerasta bakterij v tankem črevesju (SIBO)
Zdravo tanko črevo je skorajda brez bakterij, saj se v tem delu absorbirajo hranilne snovi, ki jih nujno potrebujemo za življenje. Pri bolnikih s SIBO pa je ta količina bakterij prevelika in to lahko pogosto vodi v napihnjenost. Pogosteje se to stanje pojavi pri bolnikih, ki imajo sindrom razdražljivega črevesja z drisko, ali pri tistih, ki okrevajo po operaciji na črevesju.
Kako preprečiti napihnjenost?
Na napihnjenost močno vpliva tudi prehranjevanje, zato je prva obramba pred napihnjenostjo sprememba v vaši prehrani, saj so mnoge raziskave pokazale, da je prehrana ključnega pomena pri zmanjševanju plinov in napihnjenosti. Najbolj značilno za to vrsto prehrane je tako imenovana FODMAP dieta, ki se izogiba hitro fermentirajočim ogljikovim hidratom, kot so:
- oligosaharadi, ki jih najdemo v pšenici, česnu, stročnicah, fižolu in čebuli;
- disaharidi, kot je na primer laktoza v jogurtu, sladoledu in mleku;
- monosaharidi, kot so na primer fruktoza, hruške in jabolka;
- polioli oz. sladkorni alkoholi, ki jih najdemo v slivah, nektarinah, marelicah, bombonih in žvečilnih gumijih.
Zmanjšanje vnosa ali celo popolno izogibanje tovrstni hrani lahko bistveno pripomore k preprečevanju prebavnih motenj, ki povzročajo napihnjenost in vodijo v nelagodje. Res pa je, da na različna živila ljudje reagiramo različno, zato bo vsak od vas z nekoliko eksperimentiranja najlažje sam ugotovil, katera živila mu ne ustrezajo. Za začetek lahko poskusite pisati prehranski dnevnik, v katerega boste zapisali vsa zaužita živila in morebitne težave z napihnjenostjo.
Kot smo že povedali, je sprememba v prehrani ključnega pomena, vendar lahko težave kljub temu popolnoma ne izzvenijo. Zato vam ob tem priporočamo, da poiščete tudi pomoč pri specialistu gastroenterologu, ki bo skušal poiskati vzroke napihnjenosti.
Zdravniki specialisti se vsakodnevno srečujejo z različnimi stanji, ki prispevajo k večji napihnjenosti, zato vam bodo pomagali bolje razumeti vaše stanje in morebitne spremembe, ki jih je potrebno opraviti za izboljšanje stanja. Če pa se vaše stanje tudi po tem ne bo izboljšalo, vam bodo predpisali ustrezno zdravljenje.
