
V vsakodnevnem življenju svoj vid velikokrat jemljemo za samoumevnega. Naše oči so vsak dan izpostavljene naporom. A šele, ko se zgodi nekaj, kar naš vid ogrozi ali poslabša, se zavemo resničnega pomena tega čuta in začnemo razmišljati, kako bi situacijo lahko preprečili ali izboljšali.
V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejše težave z očmi, ki lahko negativno vplivajo na vid, ter nasvete za njihovo preprečevanje.
1. Katarakta ali siva mrena
Gotovo smo že vsi slišali za sivo mreno. Gre za motnjo, ki se najpogosteje pojavlja med starostniki, a ne izključno. Pri njej vid postaja vse bolj meglen, vse težje je razločevati in prepoznavati predmete. Zato, da vidimo, mora namreč svetloba potovati skozi očesno lečo, natančneje zenico, tako da doseže mrežnico, kjer se ustvarja slika. Katarakta označuje vrsto različnih sprememb in motenj na prozornem delu očesa – leči, kar povzroči, da slika, ki jo vidimo, ni več ostra.

Zdravljenje sive mrene je mogoče le s kirurškim posegom. Da pa bi se temu stanju izognili, je dobro paziti na zaščito svojih oči. Uporabljajte leče oziroma očala, ki so izdelana za blokiranje UVA in UVB svetlobe. Poleg tega je dobro spremljati krvni tlak, ohranjati zdravo telesno težo in se izogibati kajenju. Bolniki s sladkorno boleznijo, pri katerih je tveganje večje, morajo biti še posebej pozorni na obvladovanje bolezni.
2. Diabetična retinopatija
Da vidimo, mrežnica v očeh žarke svetlobe združi in pretvori v signale, ki jih nato »dekodirajo« možganske celice. Sladkorna bolezen lahko povzroči nabreknjenje mrežnice ali pa vpliva na rast krvnih žil. Te škodljive spremembe bolniki občutijo kot zamegljen vid, neprijeten pritisk ali bolečino v očeh.
Z letnimi pregledi oči lahko potencialne motnje, ki jih povzroča sladkorna bolezen, odkrijemo dovolj zgodaj in na ta način preprečimo ali vsaj upočasnimo proces slabšanja ali celo popolne izgube vida. Izjemno pomembno je obvladovanje nivoja glukoze v krvi.
3. Makularna degeneracija
Gre za težavo, ko je poškodovana rumena pega (makula), ki je del mrežnice, odgovoren za natančnost in ostrino vida. Spremembo navadno povzroči staranje očesa, kar vpliva na degeneracijo tkiva na mrežnici, posledično pa se poslabša sposobnost prepoznavanja obrazov, branja ali vožnje.
Tveganje za degeneracijo rumene pege lahko zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Poleg raznolike prehrane, ki naj vključuje veliko rib in listnate zelenjave, to zajema tudi izogibanje kajenju, redno rekreacijo ter ohranjanje zdravega nivoja holesterola in krvnega pritiska.
4. Glavkom
Glavkom zajema skupino sprememb in stanj, ko je prizadet očesni živec. Ko očesna tekočina iz očesa ne odteka pravilno, pride do njenega nabiranja, kar povzroča povišanje očesnega tlaka. Če težave ne rešimo pravočasno, vid postopoma začne pešati.

Brez rednih in preventivnih pregledov pri oftalmologu je glavkom praktično nemogoče odkriti, dokler vam le-ta očesnega živca ne poškoduje že do nepopravljive mere in počasi vodi celo v izgubo vida.
5. Refraktivne napake
Pod tem imenom so združene napake oblike očes, ki povzročajo, da se svetloba v očesu ne lomi optimalno. Posledica tega je, da se žarki ne fokusirajo na mrežnici, kot bi se morali. Pri številnih ljudeh gre za majhna odstopanja, ki jih sami niti ne zaznajo, če se stanje ne poslabša in njihov vid ne postaja vse bolj meglen.
Med te napake štejemo:
- kratkovidnost ali miopija, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico;
- daljnovidnost ali hiperopija, pri kateri se žarki zberejo za mrežnico;
- astigmatizem, pri kateri se žarki ne združijo v eni točki;
- starovidnost ali presbiopija, ko začne po 40. letu vid naravno pešati in postajati bolj meglen.
Redni očesni pregledi vam lahko pomagajo razložiti, zakaj vaš vid morda ni več oster tako, kot je bil nekoč, ali pa še pravočasno odkriti napako in se na ta način izogniti napredovanju s hujšimi posledicami.